Kljub temu, da je gospodarstvo večine držav razvitega sveta v zatonu, je sektor obnovljivih virov v vzponu. Za to so verjetno zaslužni trije razlogi – prvi je stroškovni vidik, saj je na dolgi rok uporaba obnovljivih alternativ bolj smotrna kot fosilnih goriv, drugi razlog je predvsem politične narave, saj želijo države zmanjšati odvisnost od uvoza nafte, tretji pa je okoljski – obnovljivi viri so veliko bolj prijazni do narave kot fosilna goriva.
Tudi v Sloveniji se dejavnosti, povezane z novimi viri energije, hitro razvijajo. Naša podjetja so predvsem dejavna na področju sončnih elektrarn ter biomase. Prav slednja ima v državi na sončni strani Alp velik potencial, saj je več kot polovica države prekrite z gozdom, letni prirast pa je še vedno večji kot posek.
Lesna biomasa se uporablja predvsem za ogrevanje, v nekaterih večjih sistemih pa tudi za proizvodnjo električne energije. Biomaso najdemo v treh glavnih oblikah – kot polena, torej na dolžino narezane ter cepljene hlodovine. Pri tej vrsti biomase je problem, ker se porablja relativno kvalitetna hlodovina, ki bi lahko bila porabljena za izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Druga popularna oblika biomase so lesni sekanci. Gre za zdrobljene ostanke pri sečnji (veje itd). Sekanci so primerni predvsem za večje sisteme, kot so toplarne ter elektrarne. Dostava običajno poteka v razsutem stanju , obračunava pa se po nasutem metru. Običajno je to najcenejši vir lesnega goriva.
Najbolj razširjena oblika biomase pa so lesni peleti. Njihova prednost je standarizirana oblika ter sestava, kar omogoča popolno avtomatizacijo tudi pri manjših, individualnih sistemih. Udobje ogrevanja s peleti je po udobnosti primerljivo z kurilnim oljem, vendar so stroški tudi do 70% nižji.